Univerza v Ljubljani - Fakulteta za elektrotehniko - Katedra za mehatroniko
zimski semester (3-0-2), predavatelj: izr. prof. dr. David Nedeljković
Vsebina:
Študent bo spoznal osnovne gradnike krmilnih sistemov in njihove lastnosti. Naučil se bo uporabljati sodobne programirljive krmilnike in mikrokrmilniške sisteme, za katere bo z ustreznimi razvojnimi orodji izdelal krmilno programsko opremo in tako reševal krmilne naloge v industriji, energetiki in prometu. Učinkovitost krmiljenega procesa bo zagotovil s sistematičnim pristopom, pri čemer bo izpolnil tudi vse varnostne zahteve. Zavedal se bo nujnosti skrbnega dokumentiranja, jasnega postavljanja zahtev ter učinkovite komunikacije med sodelavci na projektu.
Predstavitev področij, kjer srečamo značilne krmilne naloge (industrija, energetika, promet...). Pregled najpomembnejših logičnih funkcij kot gradnikov krmilij: binarne, pomnilne, časovne in števne. Uporaba senzorjev in aktuatorjev: diskretnih, analognih; poudarek na tistih, ki jih najpogosteje srečamo v močnostni elektrotehniki. Osnutek, projekt in razvoj krmilja na preprostejših zgledih. Ponazoritev krmilja s funkcijskim načrtom. Kombinacijska in koračna krmilja. Upoštevanje varnostnih zahtev.
Zasnova programirljivih krmilnikov, njihova zgradba in različne izvedbe strojne opreme. Vhodni in izhodni signali na krmilniku. Naslavljanje, podatkovni tipi. Princip obdelovanja uporabniškega krmilnega programa na krmilniku. Arhitektura mikrokrmilniških sistemov. Pomnilniki, periferne enote, najpogostejša komunikacijska vodila. Izvajanje nalog v realnem času. Načini pisanja uporabniškega krmilnega programa: ukazi (STL), lestvični diagram, funkcijski načrt; pri mikrokrmilnikih zbirnik in C. Podrobnejša seznanitev z najpomembnejšimi ukazi in funkcijami. Orodja za razvoj krmilnega programa in uporabniškega vmesnika. Komunikacija med krmilniki in inteligentnimi perifernimi enotami. Sistemi SCADA. Vpetost krmilja v informacijski sistem.
Literatura: